Cilji študije so:
— pregledati hladilne tehnologije in trende njihovega tehnološkega razvoja,
— opredeliti trenutno povpraševanje po hlajenju in določiti, kako se bo to povpraševanje spreminjalo do leta 2030 in po njem, in sicer vsaj do leta 2050,
— pregledati in predstaviti potencialne tehnologije hlajenja z obnovljivimi viri energije in njihov tehnološki razvoj,
— podrobno proučiti, do kolikšne mere lahko hlajenje z obnovljivimi viri energije zagotovijo toplotne črpalke in daljinsko hlajenje,
— oblikovati potencialne opredelitve hlajenja z obnovljivimi viri energije, ki so v skladu s spremenjeno direktivo o energiji iz obnovljivih virov, in potencialne metode izračuna deležev energije iz obnovljivih virov,
— oceniti ekonomske, socialne in okoljske vplive ter stroške in koristi potencialnih opredelitev hlajenja z obnovljivimi viri energije ter povezanih metod izračuna in statističnega poročanja na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize,
— zagotoviti utemeljena priporočila glede izbora ustrezne opredelitve hlajenja z obnovljivimi viri energije in metod izračuna na podlagi tehnične ustreznosti, pravnih zahtev iz direktive o energiji iz obnovljivih virov, kvantitativne in kvalitativne primerjave vplivov ter stroškov in koristi zadevnih opcij,
— zagotoviti računske enačbe, povezane s priporočenimi metodologijami,
— zagotoviti priporočila glede načina izvedbe statističnega poročanja o hlajenju z obnovljivimi viri energije, ob upoštevanju okvira EU za statistiko energetike,
— zagotoviti skladnost in opredeliti povezave z direktivo o energetski učinkovitosti stavb, okvirom EU za okoljsko primerno zasnovo in uredbo o fluoriranih toplogrednih plinih,
— podpreti izvedbo spremenjene direktive o energiji iz obnovljivih virov, zlasti v zvezi z doseganjem cilja EU do leta 2030 (člen 3), izračunom deležev energije iz obnovljivih virov (člen 7), določbami o ogrevanju in hlajenju (člen 23) ter daljinskim ogrevanjem in hlajenjem (člen 24).